Veliko družin ima doma psa, prav tako parov, ki šele načrtujejo svojega prvega otroka. Sobivanje s psom je seveda zelo prijetna izkušnja, saj gre dejansko za člana družine, ki si zasluži vso pozornost. Ne glede na to, da je pes morda vzgojen in ni agresiven, pa je potrebno s prihodom otroka (ali obratno) misliti na različne stvari.
Vsekakor je treba otroka naučiti, kako se obnašati do psa in biti ves čas pozoren na dogajanje. Sploh majhnim otrokom je težko dopovedati, da se psa ne vleče za rep ali cuka za dlako. Sčasoma bosta sicer postala najboljša prijatelja, a do takrat je vloga staršev pri tem še kako pomembna.
Tudi psa je potrebno pripraviti
Kadar je pes že del družine in otrok šele pride vanjo, je potrebno na to pripraviti tudi svojega ljubljenčka. Se sprašujete, kako? Pomislite, kaj se bo za psa spremenilo po prihodu dojenčka. Prvikrat bo morda slišal dojenčkov jok, na kar ga lahko pripravite že prej, in sicer s predvajanjem posnetkov, na katerih majhni otroci zajočejo.
Preden se kuža in otrok srečata v živo, je priporočljivo psa navaditi na vonj dojenčka. Psi imajo izrazito dobro razvit voh, zato bo dovolj, če mu pred smrček prinesete otrokovo odejo ali kos oblačila. Pes je bil prej »edini« in vse igrače so bile njegove. Potrebno ga bo navaditi na to, da so nekatere nove igrače otrokove in da ne sme segati po njih.
Ne prelagajte odgovornosti
Če je otrok že večji in ste kupili psa, da bi bil popestritev vaše družine ter prinesel vanjo neko dodatno ljubezen in energijo, sprejmite odgovornost do te odločitve. Čeprav je bil štirinožec morda otrokova želja, pa ni realno pričakovati, da bo samo on skrbel zanj.
Siljenje v sprehajanje psa, čiščenje in hranjenje ne bo obrodilo sadov. Starši imajo še vedno dolžnost skrbeti tako za psa kot otroka in s pravo mero vzpodbude bo otrok sam želel več postoriti tudi na tem področju. Navadno postaneta najboljša prijatelja za igro, a do tega vodi določen proces vzgoje.
Varnost na prvem mestu
Otroka nikoli ne puščajte samega s psom, pa čeprav je ta prej mucek kot pes. Žival je še vedno žival in ima svoje naravne nagone. Določeno dejanje otroka bi lahko povzročilo nepredviden odziv živali, zato bodite vedno poleg ali pa poskrbite, da je pes v drugem prostoru.
Tudi otroka je potrebno poučiti, kako ravnati s psom. In ne le doma, pač pa tudi v primeru, ko se z njim sreča zunaj svojega doma. Denimo na sprehodu, ko mimo priteče neznan kuža. Takšnemu psu naj se otrok ne približuje in naj ga ne skuša priklicati ali pobožati.
Tudi pes potrebuje svoj mir
Odvisno od starosti otroka je lahko ta tudi nekoliko nadležen za psa. V določenem obdobju bo želel vsak trenutek za njim, ga božati, morda se igrati z njim in biti poleg. Tudi žival ima rada svoj mir, še posebej kadar se hrani. Otrok takrat ne sme biti v bližini ali proti psu celo segati z roko.
Pes naj ima zagotovljen svoj kotiček oziroma ležišče, kamor se lahko umakne, kadar si ne želi več družbe. Največkrat je tako, da se vsako agresivno vedenje psa obravnava kot težavo z njegove strani, čeprav je velikokrat situacija takšna, da bi predhodne znake morali prepoznati že starši in ustrezno ukrepati prej.
Pes je lahko otrokov terapevt
Otroci, ki se soočajo z vedenjskimi težavami ali pa se slabše socializirajo, lahko močno napredujejo, kadar živijo s psom. Z njim delijo tegobe, se igrajo, se počutijo lepo, ko ga božajo, in se z njim tudi pogovarjajo. Učenje manjših trikov in uspešno izvajanje otroku dviguje samozavest, ki pa je ključ do uspešne socializacije in integracije v skupino sovrstnikov.
