Kako izbrati pravi šport za otroka?

Otroštvo je čas raziskovanja, gibanja in razvijanja telesnih ter miselnih sposobnosti. Prav šport ima pri tem izjemno vlogo, saj otrokom pomaga pri gradnji telesne kondicije, samozavesti in socialnih veščin. Toda vsaka družina se prej ali slej znajde pred vprašanjem, kateri šport bo za otroka najprimernejši, ne da bi se pri tem otroku vsiljevali lastne želje.
Izbira športne dejavnosti naj temelji na značaju, interesih in fizičnih zmožnostih otroka. Preverimo nekaj pomembnih dejavnikov, ki bodo olajšali odločitev in pomagali pri iskanju prave poti za otrokovo športno udejstvovanje.
Opazujmo otrokove naravne nagnjenosti
Otroci že zgodaj pokažejo zanimanje za določene dejavnosti. Nekateri ves čas skačejo, drugi natančno zlagajo kocke ali se v igri postavijo v vlogo vodje. Te navade lahko veliko povedo o tem, katera športna usmeritev bi jim najbolj ustrezala. Otrok, ki rad skače, bo morda užival v atletiki, tisti z dobro koordinacijo pa v plesu ali gimnastiki.
Pri opazovanju vedenja je smiselno biti potrpežljiv. Otroci se hitro spreminjajo in včasih potrebujejo več časa, da izrazijo svoje želje. Ni treba hiteti z izbiro. Bolje je, da se odločimo, ko so znaki dovolj jasni, kot pa da otroka usmerimo v nekaj, kar ga sploh ne zanima.
Upoštevajmo otrokovo starost in razvoj
V zgodnjih letih je pomembno, da šport vključuje igro, gibanje in sproščenost. Malčki med tretjim in šestim letom še razvijajo osnovne gibalne spretnosti. Zanje so primerni športi, ki spodbujajo celostno gibanje, kot so plesne urice, osnovna gimnastika in igre z žogo. Tu ne gre za tekmovanje, temveč za raziskovanje telesa in okolja.

Pri starejših otrocih, predvsem med sedmim in dvanajstim letom, že pridejo do izraza vztrajnost, želja po napredku in sposobnost sodelovanja v skupini. Takrat je smiselno razmisliti o bolj strukturiranih dejavnostih, kot so nogomet, rokomet ali plavanje. V tem obdobju postaja pomemben tudi odnos s trenerjem in skupino.
Spoznajmo otrokovo osebnost
Introvertirani otroci se pogosto bolje znajdejo pri individualnih športih, kjer niso pod stalnim pritiskom skupine. Športi, kot so plavanje, tenis ali jahanje, jim ponujajo možnost osebne rasti brez nepotrebnega stresa. Takšni otroci bodo v skupinskem okolju pogosto umaknjeni in bodo težko izrazili svoj potencial.
Ekstrovertirani otroci pa uživajo v timskem duhu, dinamiki in interakciji s sovrstniki. Zanje so primerni kolektivni športi, kjer štejeta sodelovanje in vzpodbuda ekipe. Pomembno je, da jih usmerimo tja, kjer bodo lahko sproščeno izrazili svojo energijo in se čutili sprejete.
Preizkusimo več možnosti
V nekaterih primerih je najbolje, da otrok preizkusi različne športe, preden se za enega odloči dolgoročno. Priporočljivo ga je vključiti v poletne ali zimske športne tabore, kjer se seznani s širšim naborom aktivnosti.
Tako bo sam ugotovil, kaj mu je bolj blizu in kaj ga bolj veseli. Starši naj pri tem ne iščejo takojšnjih rezultatov. Nekateri otroci enostavno potrebujejo več časa za razvoj skritih talentov in sposobnosti.
Poskrbimo za raznolikost in ravnotežje
Ni nujno, da otrok ves prosti čas posveti eni sami dejavnosti. Ravno nasprotno! Raznolikost spodbuja celostni razvoj in preprečuje prenasičenost z eno samo obliko gibanja. Kombinacija športa z drugimi interesnimi dejavnostmi, kot so glasba, umetnost ali naravoslovje, omogoča bolj uravnotežen življenjski slog.

Zato naj šport ne postane obveznost ali vir pritiska. Čeprav rednost in disciplina krepita vztrajnost, naj otrok še vedno čuti svobodo in radovednost. Tako bo ohranjal pozitivno naravnanost in lažje razvijal notranjo motivacijo za gibanje.
Vzdušje in odnos štejeta več kot uspehi
Otrok bo napredoval takrat, ko se bo v okolju počutil varno, spoštovano in sprejeto. Pomembno je, da se starši pred vključitvijo v športni klub pozanimajo o načinu dela, odnosu trenerjev in komunikaciji z otroki. Dobro vzdušje močno vpliva na otrokovo samozavest in motivacijo.
Ni vsak otrok rojen tekmovalec, prav tako pa ni vsak namenjen športnemu vrhu. Uspeh naj ne bo edini cilj. Poudarek naj bo na zdravju, gibanju in osebni rasti. S takim pristopom se izognemo pritiskom in povečamo verjetnost, da bo šport ostal del otrokovega življenja tudi v odrasli dobi.





