So otroci danes preveč razvajeni?

Ob vprašanju, ali so otroci danes preveč razvajeni, marsikdo prikima. Pravijo, da so otroci nedisciplinirani, da ne poznajo bontona, da hočejo vedno doseči svoje. Seveda pa je na mestu vprašanje: »Zakaj je tako?«

So res krivi otroci, so pač drugačni časi, so krivi starši ali vzgojno izobraževalni sistem? Odgovor, zakaj je razvajenost v današnjih časih tako pereč problem, zagotovo ni enostaven.

Kaj povzroči razvajanje?

Nekateri menijo, da je vzrok za razvajanje predvsem v tem, da imajo starši več materialnih sredstev in lahko otrokom omogočijo vse, kar si želijo. Vendar pa ni povsem tako. Marsikateri razvajen otrok prihaja iz družine, ki ni dobro finančno situirana, prav tako pa so družine, kjer je denarja v izobilju, pa so otroci nerazvajeni. Strokovnjaki pravijo, da je težava povsem drugje: v starših, ki otrokom ne znajo postaviti mej, saj je veliko preprosteje, če jim ugodijo in si tako prihranijo čas. Otroku je namreč laže ustreči ali narediti vse namesto njega, kot pa ga učiti odgovornosti in mu postavljati meje.

Razvajen otrok je torej odraz splošnega stanja v družbi – stanja, kjer si vsi želimo doseči svoje cilje po najhitrejši in najbolj enostavni poti, brez truda.

Kako preprečiti razvajenost?

Razvajen otrok se ne ustvari v osnovni ali srednji šoli, temveč je razvajenost odvisna že od najzgodnejše vzgoje. Starši si morajo vzeti za otroke čas in jim biti zgled ter jih učiti, kako se postaviti na lastne noge, poskrbeti zase, prav tako pa prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Tudi za napake, kajti le na njih se lahko učijo. Da bi jim to uspelo, morajo biti potrpežljivi, kar pa ne pomeni, da so popustljivi. Meje in pravila morajo biti jasno začrtani, starši morajo ohraniti spoštovanje in avtoriteto. Otrok, ki je vzgojen v ljubečem okolju, kjer so pravila stroga in se od vsakogar pričakuje, da opravi svoj del nalog v družinskem življenju, tudi v šoli običajno nima težav z avtoriteto. Žal pa je tako, da celo avtoriteta v šoli pogosto naleti na odpor staršev, pogosto pa celo na zgražanje, zaradi česar učitelji ne morejo v vzgojnem sistemu prav nič pripomoči k temu, da bi bil razvajen otrok nekoč pripravljen na samostojno odraslo življenje.

Razvajanje je torej v prvi vrsti krivda staršev, ki otroke preveč ščitijo in jim nalagajo premalo odgovornosti. In če se sprašujemo, ali so otroci preveč razvajeni, se velja vprašati tudi, ali niso preveč razvajeni tudi njihovi starši. Temu psihologi seveda pritrjujejo. Starši, ki se nočejo odreči svojemu udobju ter vse uredijo tako, da je vzgoja zanje čim bolj preprosta, namreč ne morejo imeti otrok, ki ne bi ravno tako pričakovali, da jim bo celo življenje udobno in da bo vse tako, kot je po volji njim.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja