Izbira športne dejavnosti naj temelji na značaju, interesih in fizičnih zmožnostih otroka. Preverimo nekaj pomembnih dejavnikov, ki bodo olajšali odločitev in pomagali pri iskanju prave poti za otrokovo športno udejstvovanje.

Opazujmo otrokove naravne nagnjenosti

Otroci že zgodaj pokažejo zanimanje za določene dejavnosti. Nekateri ves čas skačejo, drugi natančno zlagajo kocke ali se v igri postavijo v vlogo vodje. Te navade lahko veliko povedo o tem, katera športna usmeritev bi jim najbolj ustrezala. Otrok, ki rad skače, bo morda užival v atletiki, tisti z dobro koordinacijo pa v plesu ali gimnastiki.

Pri opazovanju vedenja je smiselno biti potrpežljiv. Otroci se hitro spreminjajo in včasih potrebujejo več časa, da izrazijo svoje želje. Ni treba hiteti z izbiro. Bolje je, da se odločimo, ko so znaki dovolj jasni, kot pa da otroka usmerimo v nekaj, kar ga sploh ne zanima.

Upoštevajmo otrokovo starost in razvoj

V zgodnjih letih je pomembno, da šport vključuje igro, gibanje in sproščenost. Malčki med tretjim in šestim letom še razvijajo osnovne gibalne spretnosti. Zanje so primerni športi, ki spodbujajo celostno gibanje, kot so plesne urice, osnovna gimnastika in igre z žogo. Tu ne gre za tekmovanje, temveč za raziskovanje telesa in okolja.

Pri starejših otrocih, predvsem med sedmim in dvanajstim letom, že pridejo do izraza vztrajnost, želja po napredku in sposobnost sodelovanja v skupini. Takrat je smiselno razmisliti o bolj strukturiranih dejavnostih, kot so nogomet, rokomet ali plavanje. V tem obdobju postaja pomemben tudi odnos s trenerjem in skupino.

Spoznajmo otrokovo osebnost

Introvertirani otroci se pogosto bolje znajdejo pri individualnih športih, kjer niso pod stalnim pritiskom skupine. Športi, kot so plavanje, tenis ali jahanje, jim ponujajo možnost osebne rasti brez nepotrebnega stresa. Takšni otroci bodo v skupinskem okolju pogosto umaknjeni in bodo težko izrazili svoj potencial.

Ekstrovertirani otroci pa uživajo v timskem duhu, dinamiki in interakciji s sovrstniki. Zanje so primerni kolektivni športi, kjer štejeta sodelovanje in vzpodbuda ekipe. Pomembno je, da jih usmerimo tja, kjer bodo lahko sproščeno izrazili svojo energijo in se čutili sprejete.

Preizkusimo več možnosti

V nekaterih primerih je najbolje, da otrok preizkusi različne športe, preden se za enega odloči dolgoročno. Priporočljivo ga je vključiti v poletne ali zimske športne tabore, kjer se seznani s širšim naborom aktivnosti.

Tako bo sam ugotovil, kaj mu je bolj blizu in kaj ga bolj veseli. Starši naj pri tem ne iščejo takojšnjih rezultatov. Nekateri otroci enostavno potrebujejo več časa za razvoj skritih talentov in sposobnosti.

Poskrbimo za raznolikost in ravnotežje

Ni nujno, da otrok ves prosti čas posveti eni sami dejavnosti. Ravno nasprotno! Raznolikost spodbuja celostni razvoj in preprečuje prenasičenost z eno samo obliko gibanja. Kombinacija športa z drugimi interesnimi dejavnostmi, kot so glasba, umetnost ali naravoslovje, omogoča bolj uravnotežen življenjski slog.

Zato naj šport ne postane obveznost ali vir pritiska. Čeprav rednost in disciplina krepita vztrajnost, naj otrok še vedno čuti svobodo in radovednost. Tako bo ohranjal pozitivno naravnanost in lažje razvijal notranjo motivacijo za gibanje.

Vzdušje in odnos štejeta več kot uspehi

Otrok bo napredoval takrat, ko se bo v okolju počutil varno, spoštovano in sprejeto. Pomembno je, da se starši pred vključitvijo v športni klub pozanimajo o načinu dela, odnosu trenerjev in komunikaciji z otroki. Dobro vzdušje močno vpliva na otrokovo samozavest in motivacijo.

Ni vsak otrok rojen tekmovalec, prav tako pa ni vsak namenjen športnemu vrhu. Uspeh naj ne bo edini cilj. Poudarek naj bo na zdravju, gibanju in osebni rasti. S takim pristopom se izognemo pritiskom in povečamo verjetnost, da bo šport ostal del otrokovega življenja tudi v odrasli dobi.

The post Kako izbrati pravi šport za otroka? appeared first on Pobalinko.

Poganjalci so običajno izdelani iz lahkih materialov, kot so les, kovina in plastika, in so brez pedal. Otroci jih lahko potiskajo s svojimi nogami, da dosežejo določeno hitrost, pri tem pa krepijo mišice in se učijo koordinacije. Obstajajo različni modeli otroških poganjalcev, različnih barv, velikosti in oblik.

Bogata ponudba otroških poganjalcev: https://www.extremevital.com/sl/kolesa/otroski-poganjalci-c-1_758.html

1. Izberite ustrezno velikost poganjalca

Veliko staršev podleže skušnjavi, da bi nekaj prihranili in kupijo prevelik poganjalec. To je seveda ena večjih napak, saj je poganjalec namenjen otroku prav za to, da z nogami seže do tal in se brezskrbno odriva od njih. Velikost poganjalca se v osnovi določa glede na starost, v resnici pa so si otroci precej različni ne glede na starost.

Bolje bo, da otroka vzamete v trgovino s poganjalci in skupaj preizkusita različne modele. Ustrezna velikost se, tako kot pri kolesu, meri z razkorakom. Pomembna je razdalja od mednožja do tal v fazi razkoraka, ki je naraven položaj otroka na kolesu ali poganjalcu.

2. Material

Otroški poganjalci so izdelani iz različnih materialov, zato je pomembno izbrati material, ki je trpežen in varen za otroka. Najboljša izbira je lesen poganjalec, saj je trpežen in stabilen, hkrati pa ponuja naravno teksturo, ki spodbuja otrokovo senzorično izkušnjo.

Na drugi strani so leseni poganjalci morda nekoliko težji, kar pride v poštev tudi v primeru, ko se otrok naveliča vožnje in mora poganjalca v roke navadno vzeti starš. Tudi nastavljivost lesenih poganjalcev je nekoliko omejena v primerjavi z drugimi materiali.

Kovinski poganjalci imajo navadno nastavljiv sedež po višini, aluminijasti so med temi najlažji, je pa kovina nekoliko bolj občutljiva na dež. Poznamo še kompozitne poganjalce, ki so izdelani iz umetne mase, so lahki in zelo trpežni, a nekoliko dražji.

3. Tudi teža je pomembna

Morda nekateri izbirajo kompromisne rešitve, ki imajo skupni imenovalec v ceni, a je treba misliti tudi na nekatere druge vidike. Teža je zagotovo faktor, ki močno vpliva na uporabo poganjalca. V prvi vrsti je težji poganjalec v večje breme otroku.

Ta se hitreje utrudi in naveliča igre z njim. V tem primeru mora nato eden od staršev prijeti poganjalca v roke in ga nositi s seboj, kar pa ni vedno najbolj prijetno opravilo, še posebej če je do doma ali avtomobila še kar nekaj minut hoje.

4. Zavore: DA ali NE?

Če na zavore sploh niste pomislili, potem povejmo, da nimajo vsi poganjalci zavor. Ker je hitrost zaradi načina vožnje dokaj zmerna in se otrok ustavi kadarkoli želi z nogami na tleh, pa se seveda lahko znajde tudi na kakšni klančini, kjer to ne bo tako enostavno.

V tem primeru je bolje, če ima na razpolago dodatno zavoro, s katero uravnava hitrost in se hkrati privaja na vožnjo s kolesom, ki je naslednji korak ob prehodu s poganjalca.

5. Oblika in materiali

Poleg materiala, iz katerega je izdelan okvir poganjalca, je treba gledati tudi na materiale ostalih delov poganjalca. Na tem mestu predvsem na sedež in kolesa. Slednja so lahko izdelana iz plastike, trde pene ali gume. Tudi sedež je lahko plastičen ali usnjen, pri čemer otrok na plastičnem ne bo najbolj zadovoljen.

Kolesa so izdelana iz različnih materialov, kjer pa je pomembno vedeti, na kakšni podlagi se bo otrok vozil. Če bo to tudi v stanovanju, potem si nikakor ne želite koles iz trde plastike, ki bodo uničevala vaša tla, hkrati pa ima otrok na takšnem poganjalcu tudi slab oprijem in hitreje zdrsne.

Za konec morda še en generalni nasvet. Po poganjalca se odpravite v specializirano trgovino, kjer imajo na voljo več različnih velikosti in modelov in vam lahko ponudijo praktično vse, kar trg ponuja. Hkrati vam bodo prodajalci znali ustrezno svetovati pri izbiri. Pripeljite otroka s seboj in naj tudi sam prispeva del k izbiri svojega novega najljubšega pripomočka.

The post 5 nasvetov za nakup otroškega poganjalca appeared first on Pobalinko.

Pri nakupu otroškega kolesa morate med drugim vedeti, za kakšen namen bo kolo uporabljeno, kakšna bi morala biti njegova velikost, iz katerega materiala naj bo. V nadaljevanju vam podajamo nekaj koristnih nasvetov o tem, kaj vse morate vedeti, preden otroku kupite novo kolo.

1. Izbira materiala in zasnova kolesa

Otroško kolo mora biti dovolj lahko, da ga otrok enostavno dvigne in z njim preprosto upravlja. Okvir kolesa iz aluminija je v primerjavi z jeklenim lažji. Če se že sami kot odrasla oseba trudite dvigniti kolo za malčka, pomislite, kako težko ga bo obvladal on. Vsekakor material okvirja kolesa ni edini ključni parameter pri izbiri. Pomemben je tudi dizajn oziroma zasnova.

Nizek prestopni okvir otroku zagotavlja preprosto vstopanje in sestopanje s kolesa. To je zlasti pomembno za mlajše in manjše otroke, ki se šele privajajo na vožnjo s kolesom, pa tudi za starejše, ki so nekoliko manj samozavestni.

2. Izbira ustrezne vrste otroškega kolesa

Pri izbiri kolesa za starejšega otroka je potrebno razmisliti o ustrezni vrsti. Če bo otrok večino časa kolesaril po cesti, mu kupite cestno kolo in ne gorskega. Slednji pride v poštev, če se večji del želi prevažati po zahtevnejših terenih, na primer po blatnih poteh in gozdnih stezah, ali če bo želel svoje spretnosti pokazati na stezi za BMX.

Morda pa bo otrokova vožnja predstavljala mešanico najrazličnejših vrst kolesarjenja. V tem primeru so na voljo hibridna kolesa, ki so namenjena tako vožnji po urejenih poteh kot po brezpotjih.

3. Otroško kolo naj bo trpežno

Otroci kaj hitro kolo vržejo na tla, ne da bi pri tem pazili, kam in kako pade. Tako lahko že kmalu po nakupu pride do poškodbe ali okvare kolesa. Ravno zato je še toliko pomembneje, da je kolo dovolj trdno oziroma trpežno. A to ne pomeni, da je težko – pomeni, da je kakovostno izdelano. Če jeklo kolesa ni zaščiteno, bodo okvirji, sedežne opore, matice in vijaki slej ko prej pričeli rjaveti. Nekoliko drugače bo, če bo kolo izdelano iz aluminija.

4. Bodite pozorni na prestave in prestavne ročice

Najmanjša kolesa za otroke ne potrebujejo prestav. Te namreč samo zmedejo mladega kolesarja, obenem pa povečajo težo kolesa. Zobnikom se je pametno izogniti, dokler prevozno sredstvo ne doseže velikosti kolesa 20”, a tudi v tem primeru niso nujno potrebni.

Ko bo otrok nekoliko odrastel in se usedel na gorsko kolo s 26-paličmimi kolesi, pa bo potrebno razmisliti o ustreznem prestavnem razmerju, da bo poganjanje pedal prijetnejše in lažje. Pri nakupu kolesa je pomembno, da otrok zavore preizkusi. Pri tem se prepričajte, ali jih sploh lahko doseže ter da z njimi zmore brez težav upravljati. Tudi navajanje na prestave zahteva določen čas.

5. Ščitnik verige in blatnik sta vedno dobrodošla

Na otroškem kolesu sta zelo dobrodošla tako ščitnik verige kot blatnik. Ščitnik za verigo bo dobro zaščitil majhne rokice in nogice pred verigo. Otroka tako zaščiti pred morebitnimi poškodbami in zmanjšuje možnost uničenja oblačil.

Blatnik pa bo otroka zaščitil pred brizganjem blata, vode ali drobirja, ki jih mečeta zadnje in prednje kolo pri vožnji po mokrih in blatnih terenih. Takšen dodatek prav tako poskrbi za dobro zaščito kolesa pred udarci.

6. Kupite tudi čelado in preostalo kolesarsko opremo

Kolesarska čelada glavo otroka ščiti pri morebitnih trkih in padcih. Otroška čelada mora biti v prvi vrsti ustrezno velika. Na voljo so takšne, ki imajo na zadnjem delu poseben sistem za uravnavanje velikosti glede na velikost glave otroka. Pomembno je tudi, da ima čelada na notranji strani priložene blazinice. Te poskrbijo, da čelada ne tišči in je udobna za nošenje.

Otrok naj na kolo sede tudi primerno oblečen. Poskrbite, da bodo oblačila dovolj udobna. Če se bo s kolesom naokoli prevažal v zimskem času ali hladnejših dneh, otroku ne pozabite nadeti še par zimskih kolesarskih rokavic. Za večjo vidljivost pa naj poskrbijo kolesarske luči, zelo dobrodošel je tudi odsevni jopič.

The post Kaj morate vedeti pred nakupom otroškega kolesa? appeared first on Pobalinko.

In precej lažje za naše malčke, seveda. Sami smo se večinoma borili s kolesi, na katerih smo imeli na zadnje kolo nameščena še pomožna kolesca. Na ta smo se silno zanašali, dokler nam starši niso odstranili enega od obeh, nakar bi se najraje vozili kar v krogu. V smeri, ki nam jo je seveda omogočalo še preostalo pomožno kolesce.

Pričnite s trokolesi

Prav posebna mala vozilca s tremi kolesi, ki so na volji za naše najmlajše, bodo bistveno pripomogla k temu, da bodo najprej vzljubili ta način gibanja po okolici, preden jih bomo seznanili z nekoliko bolj resnimi kolesi. Za začetek sta najbolj pomembna zabava in dober občutek.

Potem ko se bodo navadili prvin gibanja s pomočjo koles, bodo počasi pripravljeni na naslednji korak. Ta pa naj ne bo nujno že tisto »pravo« kolo s pedali in pomožnimi kolesi. Danes imamo na trgu precej boljšo prehodno opcijo za ta del učenja vožnje kolesa.

Posadite otroka na poganjalca

Poganjalci so postali v zadnjem letu izjemno popularni, saj so se izkazali za idealne pomočnike staršem in otrokom pri učenju resnega kolesarstva. Prehod s treh koles na dva nikoli ni bil bolj enostaven. In zakaj so poganjalci tako zelo dobri?

Zato, ker poskrbijo za boljšo koordinacijo vašega mladega kolesarja v prostoru, mu pomagajo uriti svoje ravnotežje, poskrbijo za to, da se pošteno giblje, razvija mišice in krepi svojo telesno pripravljenost. In na koncu dodajmo še nekaj zelo pomembnega. Skrbijo za to, da je mali kolesar vedno z nogami v stiku s tlemi in se s tem izogiba bolečim padcem.

Zadnji izpit: pravo kolo

Ko malček v popolnosti obvlada svojega poganjalca in mu na njem že postaja malce dolgčas ali pa ga enostavno preraste, je čas za naslednji korak. Pravo kolo s pedali! Ker je njegovo ravnotežje na dveh kolesih že praktično popolno, ne bo potreboval prav dosti časa, preden bo brez težav švigal naokoli s svojim novim kolesom.

Je pa potrebno pri nakupu novega (ali rabljenega) kolesa paziti na pravo velikost. Ne gre toliko za starost kolesarja kot za njegovo višino. Najbolje, da se o pravšnji velikosti kolesa za svojega otroka pomenite s svetovalcem v kolesarski trgovini. Četudi se boste morda odločili za nakup rabljenega kolesa, pa se prej pozanimajte, ali bo to pravšnje zanj.

Nekaj nasvetov za starše

Za konec si oglejte še nekaj nasvetov, ki bodo vašemu malčku olajšali učenje vožnje s kolesom:

• Otroka nikoli ne silite na kolo in mu dovolite, da se z njim spozna skozi igro. Kmalu bo postal njegova najljubša igrača.
• Tudi pri poganjalcih bodite pozorni na ustrezno velikost (naj imajo nastavljivo velikost), pa tudi na to, da bodo njegova kolesa »oblečena« v gumo in ne plastiko, saj slednja močno drsi po asfaltu.
• Skozi učenje vožnje kolesa otroka podučite tudi o cestno prometnih pravilih in poskrbite za njegovo varnost tako po tej strani kot tudi z ustrezno varnostno opremo (čelada, ščitniki, …).

The post Otroci in vožnja s kolesom: kako začeti z učenjem? appeared first on Pobalinko.

Strokovnjaki za dve ali triletne otroke tako priporočajo uporabo trikolesa. Preskok na pravo kolo pa naj bi se praviloma zgodil med četrtim in petim letom starosti. Po petem letu starosti otrok že lahko vozi kolo brez pomožnih koleščkov. Med devetim in dvanajstim letom pa je čas, da otroku kupite kolo s prestavami.

To, kar smo vam napisali, je splošno mnenje o uporabi koles pri otrocih. Na trgu pa se je za otroke pred nekaj časa pojavilo novo prevozno sredstvo – poganjalček. Ta je nekoliko premešal štrene staršev in marsikateri strokovnjak ga daje daleč pred uporabo vseh naštetih sredstev, ki jih otrok uporablja v najzgodnejših letih svojega življenja.

Poganjalček otroka prisili, da uporablja mišice in razvija motoriko

Mnogi strokovnjaki staršem priporočajo, da svojega otroka čim prej posedejo na poganjalčka. To sredstvo mu je namreč v veliko pomoč pri razvoju motorike za vožnjo na dveh kolesih, kar pa še zdaleč ne velja za kolo s pomožnimi koleščki.

Malčka je potrebno posaditi na kolo takoj, ko prične samostojno hoditi oziroma ko je njegova hoja stabilna. To je približno takrat, ko dopolni dve leti oziroma dve leti in pol.

Otroški poganjalec je torej po mnenju mnogih najboljša izbira, ker otroka prisili k uporabi mišic med vožnjo. In tudi kar se tiče razvoja motorike, poganjalec močno presega kolo s pomožnimi koleščki.

Kakšen poganjalec kupiti?

Veliko bolj kot plastičnega, strokovnjaki priporočajo nakup otroškega poganjalca iz lesa ali aluminija. Takšni se namreč veliko težje polomijo. Sicer pa je pri nakupu izjemno pomembno, da je velikost poganjalca izbrana glede na otrokovo starost in višino. Poskrbite, da bo imel poganjalec tudi ščitnik za verigo, ki bo preprečil, da bi se otrokova obleka ujela med zobovje.

Če tudi sami oklevate, ali za svojega malčka raje izbrati kolo ali poganjalca, smo vam morebiti namignili, za kaj se je bolje odločiti. Sicer pa je predvsem od vas odvisno, kaj želite ponuditi svojemu otroku. Zagotovo to, kar se vam zdi najbolje.

Ne glede na to, ali ste še vedno pristaši kolesa s pomožnimi koleščki, je pomembno, da vaš otrok kolesari. Tovrstna aktivnost krepi otrokovo srce, mišice spodnjega dela telesa, pomaga mu porabljati maščobe, izboljšuje koordinacijo, izboljšuje imunski sistem, njegova samopodoba je bistvena večja, prav tako pa tudi duševna stabilnost.

The post Kupiti otroku kolo ali poganjalček? appeared first on Pobalinko.

Vzporedno z električnimi kolesi se je predvsem po mestih močno razširila uporaba električnih skirojev. Tudi ta prevozna sredstva med številnimi kritiki puščajo še vedno odprte odgovore na vprašanja, kot je na primer, ali je takšna oblika sredstva sploh primerna za otroka.

Kaj je tisto, kar nas najbolj skrbi? So električna kolesa, skiroji in podobna prevozna sredstva prehitra, pretiha, predraga? V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na vprašanje, ali je električno kolo primerno za otroke in zakaj DA oziroma zakaj NE.

Če otroka pripravite na odgovornost in pravila

V kolikor boste svojega otroka že od samega začetka dobro pripravljali oziroma soočali z vsemi novostmi na trgu, so vaše skrbi lahko pol manjše, kot bi bile sicer. In tako je tudi pri izbiri vrste kolesa.

Če boste otroka dobro pripravili na vožnjo z električnim kolesom, se nimate kaj bati, da bi bila njegova vožnja nevarnejša kot pa vožnja s klasično vrsto kolesa, kjer se je prav tako potrebno držati določenih pravil in biti zelo odgovoren.

Če boste e-kolo kupili zase, ga kupite še otroku

Zakaj e-kolesa ne bi kupili tudi svojemu otroku, če ga nameravate kupiti zase? Ob tem se vam najverjetneje pojavi vprašanje, povezano s financami. Nakup več e-koles hkrati je lahko kar velik finančen zalogaj, sploh če boste posegali po nekoliko boljših različicah e-koles.

Po drugi strani pa se zavedate, da kolo ni izdelek, ki bi ga kupovali vsako leto, temveč sredstvo, ki ob dobrem vzdrževanju z vami lahko zdrži precej let.

Električno kolo ni razvada

Mnogi starši so še vedno mnenja, da bi bila izbira e-kolesa za otroka velika napaka. Še vedno so namreč prepričani, da so kolesa na električni pogon velike razvade, kar pa še zdaleč ni res. Je pa res, da omogočajo lažje poganjanje in z njimi naenkrat lahko naredite precej več kilometrov.

Ne glede na to, ali menite, da je nakup e-kolesa za vašega otroka prava odločitev ali ne, je naše mnenje naslednje. Nakup električnega kolesa vsekakor je primeren za vašega otroka, če ga boste nanj dobro pripravili in če bo imel v zavesti, da se mora striktno držati določenih pravil.

The post Električno kolo za otroka – DA ali NE? appeared first on Pobalinko.

Sicer pa ima kolesarjenje na otroka kot tudi na človeka v kasnejši fazi njegovega življenja izjemno pozitivne vplive. Z njim krepi srce, mišice, kuri maščobe, si podaljšuje življenjsko dobo, izboljšuje koordinacijo, v veliki meri pripomore k mentalnemu razvoju ter izboljšuje imunski sistem.

Za otroka pa je, preden sede na pravo kolo, nujno, da mu ponudimo sredstvo, ki ga bo nanj odlično pripravilo. V tem trenutku je zagotovo najboljša rešitev otroški poganjalec; prevozno sredstvo, ki malo spominja celo na igračo. Otroku pri vožnji ponuja številne prednosti, med katerimi je v ospredju pravilen razvoj ravnotežja.

Nakup poganjalčka za našega malčka

Na začetku se vsak otrok najprej sreča s triciklom ali štirikolesnim vozilom. Za upravljanje so takšna prevozna sredstva za otroka dokaj preprosta. Imajo namreč stabilno bazo in ne povzročajo nikakršnih težav z lovljenjem ravnotežja.

Ko otrok tricikel preraste, mu je potrebno zagotoviti pravo otroško kolo, na katerem so tudi pomožna kolesca. Ta so namenjena učenju poganjanja oziroma pedaliranja. V zadnjem času pa je kar nekaj raziskav pokazalo, da je otroško kolo s pomožnimi koleščki vse prej kot primerno, zato mnogi svojemu otroku raje kupijo poganjalec.

Izkazalo se je, da je otroški poganjalec več kot odlična rešitev za težavo ravnotežja. Čeprav se je marsikomu, ko so se na trgu pojavili prvi poganjalci, to sredstvo zdelo povsem nesmiselno in le potrata denarja, pa se je kmalu izkazalo za obratno. Če dobro poznate zgodovino, veste tudi, da poganjalec v resnici predstavlja neposredno kopijo prvega kolesa.

Preberite tudi: 5 nasvetov za nakup otroškega poganjalca

Otroški poganjalec kot predpriprava na kolo

Poganjalec je v osnovi sestavljen iz dveh koles, najpogosteje iz lesenega okvirja in krmila. Otrok na njem sedi in se hkrati z obema nogama dotika tal ter se z njima poganja tako, da lahko hodi ali teče.

Ko se otrok končno navadi na gibanje na poganjalcu ter razvije še nekaj več ravnotežja, se začne odrivati od tal in krčiti noge. Na ta način pride do faze vožnje po samo dveh kolesih.

Torej, ko vaš otrok z znanjem vožnje, ki ga je pridobil s pomočjo otroškega poganjalca, preide na kolo, je njegov problem ravnotežja že rešen. Ostane mu samo še učenje poganjanja, kar pa je seveda veliko enostavneje kot pa sama vadba ravnotežja.

The post Otroški poganjalec za razvoj ravnotežja appeared first on Pobalinko.

S skiroja na kolo

Skiro je po poganjalcu ena prvih možnosti, da se bo otrok sam udejstvoval daljših sprehodov, brez da bi moral mami in očku ves čas sitnariti, da ga vzameta v naročje. Ga res bolijo noge ali samo izsiljuje, ker se mu ne ljubi več hoditi?

Na to vprašanje ne poznamo odgovora, vemo pa, da je prehod s skiroja na kolo običajno zelo enostaven, podobno kot z večjih dvokolesnih poganjalcev. Gre za upravljanje balance oziroma krmila in hkrati držanje ravnotežja.

Brez čelade nikamor

Otrok se navadi tudi nošenja čelade, in čeprav se nekaterim odraslim zdi, da je slej ko prej ne bo več želel imeti na glavi, je resnica ta, da se otroci večinoma tako navadijo nanjo, da se na poti sploh več ne počutijo varne, če je nimajo.

Podobno kot sem se sam od začetka navadil na varnostni pas v avtomobilu, in ne samo, da sem še sedaj vedno pripet, ampak se sploh nočem, niti kot sopotnik na zadnjih sedežih, voziti v avtomobilu nepripet. Preprosto se počutim, kot da sem v veliki nevarnosti in s takšnim razmišljanjem seveda na pot ne morem. Morda pa sem videl preveč posnetkov nesreč in v njih, kaj se zgodi s potniki v vozilu po trku, če niso pripeti.

Kako prepoznati kakovostne skiroje?

Skiroje izdeluje kar precej podjetij po celem svetu, in kljub temu da so nekatere blagovne znamke bolj prepoznane od drugih, je potrebno pred nakupom dobro pogledati materiale in tudi kakšne teste na internetu. Tako boste hitro znali ločiti boljše od slabših. Ni vse v barvi in poslikavah, kajti na katerikoli skiro lahko nalepite nalepke in ga naredite takšnega, da bo všeč tudi vašemu otroku.

Raje si poglejte, ali se ga lahko zloži, kako visoko in nizko se lahko nastavi krmilo, poleg tega pa tudi druge malenkosti, kot so kakovost ročajev in materiali, iz katerih so izdelani, ter seveda prostor, kjer stojite z nogami. Ta lahko pretirano drsi ali je občutljiv na trke, lahko pa je narejen kakovostno, iz lahke kovine, hkrati pa ima protizdrsno površino. Če vas na cesti ujame dež, zna to zelo pomagati, da se ne boste znašli na zadnji plati ali da se ne zgodi še kaj hujšega.

Skiroji so super ideja tudi za odrasle, ki se z njimi vse pogosteje vozijo po urbanih središčih. Tam je prometa iz leta v leto manj, površine so namenjene pešcem, in če se odpravite po takšni coni na 2 ali 3 kilometrski pohod in potem še nazaj, vam lahko skiro pride še kako prav.

The post Skiroji navdušujejo staro in mlado appeared first on Pobalinko.

Kakšno naj bo gibanje?

Če želite, da se bo otrok gibal, ga je najbolj enostavno vpisati na treninge tega ali onega športa. Res je, da se bo gibal, a to je ozko in usmerjeno gibanje, predvsem pa dejavnost, ki ni prosta, ampak ciljno usmerjena. Športni pedagogi in trenerji zato pogosto pravijo, da so usmerjeni treningi za otroke tja do desetega leta ali še dlje nesmiselni. Otrok se mora spoznati z vsemi oblikami gibanja, z vsemi športi. Pomembneje je, da zna ujeti žogo in skakati s kolebnico, kot pa pri šestih letih izvajati piruete na drsalkah.

Pojdimo ven!

Kako spraviti otroka na zrak? Najbolje tako, da pri tem uživa cela družina. Poleti preživite čim več časa zunaj, hodite na sprehode, osvajajte hribčke, sprehajajte psa. Otrok bo tako na zraku in v naravi, ki jo bo odlično spoznal in se nad njo navdušil.

Saj veste – če ga boste večkrat peljali mimo kmetije s konji in mu kdaj omogočili tudi jahanje, mu bo to ljubše kot dresiranje konjev v računalniški igrici.

Nikoli ni dolgčas

Otroci potrebujejo tudi razvijanje kreativnosti in ukvarjanje s hobiji. To pomeni, da naj rišejo s kredo na tla, s čopičem na platno, oblikujejo iz modelirne mase, sestavljajo kocke, na blokflavte piskajo izmišljene pesmice, pripovedujejo zgodbice, šivajo oblekice za punčke, čisto sami spečejo mafine, izdelujejo novoletne voščilnice, se našemijo v kavboje in Indijance … Zamotite njihovo domišljijo in njihove prste!

Uravnotežite dejavnosti

Poudarjanje, da so otroci preveč pri sodobni tehniki in premalo zunaj, ima trdne temelje. Vendar pa to ne pomeni, da moramo otroku tehniko prepovedati. Ravno nasprotno. Njeno uporabo je treba uravnotežiti z drugimi hobiji. Nič ni narobe, če otrok pogleda kakšno risanko, odigra igrico, saj se tudi pri tem marsičesa nauči.

The post Kako naj otrok preživi svoj prosti čas? appeared first on Pobalinko.

Kakšno spodbudo nudijo lesene sestavljanke?

Najprej povejmo, da so sestavljanke načeloma lahko iz različnih materialov, vendar smo se plastiko nalašč odločili spregledati. Zakaj? Ker gre za nenaraven material, ki je okolju škodljiv, katerega proizvodnja je škodljiva, in ki se po svoji trpežnosti vsekakor ne more primerjati z lesom. Najboljša izbira so torej lesene sestavljanke, saj je les naraven in trpežen material, ki ni nevaren ne okolju ne zdravju.

Lesene sestavljanke krepijo pri otroku naslednja področja:

1. Fino motoriko. Dele sestavljank je treba med seboj natančno spajati.
2. Vizualno prepoznavo. Koščke je treba sestaviti v smiselno podobo, ki ponazarja realno stvar.
3. Barvno kombiniranje. Koščke pogosto zlagamo glede na barve, ki tvorijo poslikavo ali vzorec.
4. Orientacijo v prostoru. Na podlagi barve, vizualnega skladanja in oblike je potrebno ugotoviti, v kateri del sestavljanke spada posamezen košček.
5. Matematične spretnosti. Poleg barv je treba ločevati tudi velikosti (veliko, majhno), oblike, zaporedja, pravilno tvorjenje vzorcev.

Lesene sestavljanke imajo lahko še dodatno vrednost glede na svojo vsebino. Učijo lahko o živalih, črkah, številkah, vozilih – odvisno od tega, kaj s sestavljanko sestavimo oziroma kaj ponazarja končna podoba.

Lesene sestavljanke za vse starosti

Pri izbiri sestavljanke se je treba ravnati glede na priporočeno starost. Za najmlajše so običajno primerne tako imenovane vstavljanke, kjer otrok celoten lik vstavi v polje enake oblike. Pogosto se like vstavlja tudi skozi odprtino v škatli. Že dojenčki pa lahko sestavljajo preproste lesene sestavljanke, kjer se iz dveh ali treh večjih kosov sestavi na primer kokoš ali muco.

Za malčke so odlične sestavljanke, kjer se kombinira večje število srednje velikih kosov. Lahko gre za tako imenovane puzzle ali pa na primer sestavljanje vozil, robotkov, preprostih hišic in podobno.

Predšolski otroci in šolarji pa imajo najraje lesene sestavljanke z večjim številom majhnih kosov. Lahko gre za drobnejše puzzle ali pa tudi »gradbene« sestavljanke, na primer lesene ceste ali proge za frnikole.

The post Lesene sestavljanke za bistre otroke appeared first on Pobalinko.