Čeprav se včasih zdi, da se je med svetovoma staršev in otrok nenadoma dvignil ogromen zid, obstajajo poti, ki omogočajo boljši stik. Pomembno je, da ostanemo navzoči, tudi ko ni besed.

1. Poslušajmo brez prekinjanja

Pogosto se zgodi, da odrasli začnejo odgovarjati še preden je otrok povedal vse, kar želi. S tem se izgubi tok misli in občutek, da je mnenje najstnika vredno. Namesto odzivanja vnaprej je bolje, da preprosto poslušamo do konca. Tudi tišina ima včasih svoj pomen in ni vedno znak, da ni več vsebine.

Pozorno poslušanje pomeni, da smo res tam, ne le telesno. Z očesnim stikom, odprto držo in umirjenostjo pokažemo, da nas zanima, kar slišimo. Ko se najstnik počuti slišanega, se pogosteje tudi sam odpre za pogovor.

2. Postavljajmo odprta vprašanja

Namesto vprašanj, ki zahtevajo le “da ” ali “ne “, je smiselno uporabiti takšna, ki vabijo k razlagi. Na primer: Kako je šlo danes v šoli? S tem spodbudimo razmislek in ustvarimo prostor, kjer se začne pogovor razvijati spontano. Odprta vprašanja kažejo zanimanje brez nadzora.

Najstniki pogosto zavrnejo komunikacijo, kadar zaznajo pritisk ali zasliševanje. S pravo mero distance, hkrati pa iskreno radovednostjo, dobimo več odgovorov, kot bi jih z neposrednim drezanjem. Pomembno je, da ne pričakujemo vedno takojšnjih odzivov.

3. Ostanimo mirni tudi ob napetostih

Vsak prepir ne zahteva odziva. Včasih je bolj smiselno počakati, da se razmere umirijo, preden začnemo pogovor. V afektu redko pride do razumevanja. Starši s svojo zbranostjo ustvarjajo okolje, kjer ni prostora za obtoževanje ali poniževanje. Če ohranimo miren ton in se izognemo dramatiziranju, zmanjšamo napetost.

Najstniki so včasih provokativni prav zato, ker želijo preveriti meje ali izraziti čustva, ki jih drugače ne znajo. Naš odziv naj bo trden, a spoštljiv. Tako gradimo zaupanje in pokažemo, da zmoremo biti odrasli tudi v čustveno zahtevnih trenutkih.

4. Dajmo jim prostor za izražanje

Najstniki potrebujejo občutek, da imajo lastno mnenje in pravico do izbire. Tudi če včasih naredijo napake, je pomembno, da jih ne popravljamo pri vsaki podrobnosti. Ko jim dovolimo, da povedo, kar jih teži, brez takojšnjega popravljanja, se počutijo bolj upoštevane.

Izražanje ni vedno verbalno. Včasih se to kaže skozi umetnost, glasbo, šport ali tišino. Tudi to šteje. Ne vsiljujmo vprašanj, kadar čutimo odpor. Bolje je biti ob strani, opazovati in počakati na pravi trenutek. S tem pokažemo, da spoštujemo njihov svet in ga ne želimo na silo spreminjati.

5. Delimo lastne izkušnje brez moraliziranja

Z zgodbami iz svoje mladosti se približamo njihovemu svetu, ne da bi jim vsiljevali rešitve. Če povemo, kako smo se sami počutili v podobni situaciji, odpremo vrata razumevanju. S tem ustvarimo občutek enakosti, kjer ni vse postavljeno v črno-belo logiko odraslih in otrok.

Bistveno je, da ne obsojamo. V nasprotnem primeru se pogovor hitro spremeni v zagovarjanje in zapiranje. Pripoved naj bo iskrena, kratka in brez pretiranih podukov. Če pokažemo, da tudi sami nismo popolni, bomo deležni več spoštovanja in odprtosti.

6. Ne pričakujmo takojšnjih sprememb

Komunikacija z najstnikom je proces. Tudi če se nam zdi, da nas ne posluša ali nas zavrača, se marsikaj vseeno vtisne v zavest. Pomembno je, da vztrajamo brez siljenja, a z dosledno prisotnostjo. Besede morda ne zaležejo takoj, vendar se njihova moč pogosto pokaže kasneje.

Zaupanje se ne gradi v enem dnevu. Z vsakim mirnim odzivom, s poslušanjem in spoštovanjem, naredimo korak naprej. Najstnik bo morda še vedno včasih zaprt ali uporniški, vendar se bo počasi zavedel, da smo tam zanj, brez pogojev in z odprtim srcem.

The post 6 nasvetov za dobro komunikacijo z najstnikom appeared first on Pobalinko.

Mnogi starši si želijo, da otroci ob ogledu risank ne bi le pasivno spremljali dogajanja, temveč tudi kaj pomembnega odnesli. Vzgojne risanke z izobraževalno vsebino združujejo pripoved, čustva, ritem in ponavljanje. S tem otrokom približajo svet, jih učijo o sebi in drugih, hkrati pa spodbujajo vedoželjnost.

1. Maša in medved

Priljubljena ruska risanka prikazuje navihano deklico Mašo in njenega potrpežljivega prijatelja medveda. Skupaj doživljata številne zabavne, včasih kaotične dogodivščine, iz katerih sledijo jasna sporočila o prijateljstvu, potrpežljivosti in posledicah nepremišljenega vedenja. Mašina energija pogosto pripelje do težav, ki jih rešujeta s skupnim razmislekom in sodelovanjem.

Čeprav se zdi na prvi pogled, da gre za smešno zgodbo brez večje globine, risanka pogosto odpira pomembna vprašanja. Otroci preko Mašinih napak razumejo pomen pravil, varnosti in spoštovanja meja. Serija je dostopna v slovenščini, kar omogoča lažje razumevanje tudi mlajšim otrokom.

2. Pujsa Pepa

Pepa je radovedna pujsa, ki s svojo družino in prijatelji odkriva svet. Vsaka epizoda se osredotoča na vsakdanje dogodke, kot so obiski babice, odhod v vrtec ali spoznavanje vremenskih pojavov. Otroci ob tem nevede spoznavajo osnovne pojme, odnose in način reševanja sporov na miren, spoštljiv način.

Risanka je umirjena, vizualno preprosta in prijetna za poslušanje. Veliko prisotnost ima tudi na slovenskih kanalih, kjer je sinhronizirana. Starši jo pogosto priporočajo zaradi jasnih struktur, ponavljanja in spodbudnega odnosa med liki, kar krepi občutek varnosti pri malčkih.

3. Mali Einsteini

Čeprav ni redno predvajana na slovenskih kanalih, je ta risanka pogosto dostopna na spletnih platformah in drugih digitalnih medijih. Mali Einsteini popeljejo otroke v svet glasbe, umetnosti in raziskovanja. Vsaka epizoda vključuje klasično glasbo, znane umetnike in osnovne znanstvene pojave, kar krepi ustvarjalnost in radovednost.

Posebnost serije je v tem, da spodbuja interaktivnost. Otroci so pogosto nagovorjeni, da sodelujejo, odgovarjajo na vprašanja in fizično ponavljajo gibe. Čeprav ni vsa vsebina prevedena v slovenščino, jo otroci hitro posvojijo zaradi preprostega jezika in izrazitih gest likov.

4. Gasilec Samo

Gasilec Samo je vedno pripravljen pomagati. V manjšem kraju rešuje vsakdanje težave in nesreče, ki so posledica neprevidnosti ali neupoštevanja pravil. Otroci skozi njegove dogodivščine spoznavajo pomen varnosti, odgovornosti in sodelovanja z drugimi.

Risanka pogosto izpostavi situacije, povezane z ognjem, elektriko in naravnimi nevarnostmi, kar je uporabno za zgodnje učenje o varnem vedenju. V slovenskih medijih je redno predvajana in pogosto vključena tudi v tematske otroške programe, kar kaže na njen učni potencial.

5. Franček

Franček, majhna zelena želva, je znan tudi slovenskemu občinstvu. Njegove zgodbe se vrtijo okoli čustvenih in socialnih izzivov, kot so strah pred temo, ljubosumje, zamera ali nerazumevanje med prijatelji. Z mirnim tempom in toplim pripovednim slogom pomaga otrokom prepoznati in izraziti svoja občutja.

Vsaka epizoda vsebuje jasen potek z uvodom, zapletom in rešitvijo, kar otrokom omogoča lažje razumevanje. Poleg tega Franček redno vključuje starše, učitelje in vrstnike, kar prikazuje pomen skupnosti. Risanka ima prevedene epizode, ki so večkrat predvajane v okviru jutranjih programov za otroke.

The post Vzgojne risanke z izobraževalno vsebino: 5 primerov appeared first on Pobalinko.

Izbira športne dejavnosti naj temelji na značaju, interesih in fizičnih zmožnostih otroka. Preverimo nekaj pomembnih dejavnikov, ki bodo olajšali odločitev in pomagali pri iskanju prave poti za otrokovo športno udejstvovanje.

Opazujmo otrokove naravne nagnjenosti

Otroci že zgodaj pokažejo zanimanje za določene dejavnosti. Nekateri ves čas skačejo, drugi natančno zlagajo kocke ali se v igri postavijo v vlogo vodje. Te navade lahko veliko povedo o tem, katera športna usmeritev bi jim najbolj ustrezala. Otrok, ki rad skače, bo morda užival v atletiki, tisti z dobro koordinacijo pa v plesu ali gimnastiki.

Pri opazovanju vedenja je smiselno biti potrpežljiv. Otroci se hitro spreminjajo in včasih potrebujejo več časa, da izrazijo svoje želje. Ni treba hiteti z izbiro. Bolje je, da se odločimo, ko so znaki dovolj jasni, kot pa da otroka usmerimo v nekaj, kar ga sploh ne zanima.

Upoštevajmo otrokovo starost in razvoj

V zgodnjih letih je pomembno, da šport vključuje igro, gibanje in sproščenost. Malčki med tretjim in šestim letom še razvijajo osnovne gibalne spretnosti. Zanje so primerni športi, ki spodbujajo celostno gibanje, kot so plesne urice, osnovna gimnastika in igre z žogo. Tu ne gre za tekmovanje, temveč za raziskovanje telesa in okolja.

Pri starejših otrocih, predvsem med sedmim in dvanajstim letom, že pridejo do izraza vztrajnost, želja po napredku in sposobnost sodelovanja v skupini. Takrat je smiselno razmisliti o bolj strukturiranih dejavnostih, kot so nogomet, rokomet ali plavanje. V tem obdobju postaja pomemben tudi odnos s trenerjem in skupino.

Spoznajmo otrokovo osebnost

Introvertirani otroci se pogosto bolje znajdejo pri individualnih športih, kjer niso pod stalnim pritiskom skupine. Športi, kot so plavanje, tenis ali jahanje, jim ponujajo možnost osebne rasti brez nepotrebnega stresa. Takšni otroci bodo v skupinskem okolju pogosto umaknjeni in bodo težko izrazili svoj potencial.

Ekstrovertirani otroci pa uživajo v timskem duhu, dinamiki in interakciji s sovrstniki. Zanje so primerni kolektivni športi, kjer štejeta sodelovanje in vzpodbuda ekipe. Pomembno je, da jih usmerimo tja, kjer bodo lahko sproščeno izrazili svojo energijo in se čutili sprejete.

Preizkusimo več možnosti

V nekaterih primerih je najbolje, da otrok preizkusi različne športe, preden se za enega odloči dolgoročno. Priporočljivo ga je vključiti v poletne ali zimske športne tabore, kjer se seznani s širšim naborom aktivnosti.

Tako bo sam ugotovil, kaj mu je bolj blizu in kaj ga bolj veseli. Starši naj pri tem ne iščejo takojšnjih rezultatov. Nekateri otroci enostavno potrebujejo več časa za razvoj skritih talentov in sposobnosti.

Poskrbimo za raznolikost in ravnotežje

Ni nujno, da otrok ves prosti čas posveti eni sami dejavnosti. Ravno nasprotno! Raznolikost spodbuja celostni razvoj in preprečuje prenasičenost z eno samo obliko gibanja. Kombinacija športa z drugimi interesnimi dejavnostmi, kot so glasba, umetnost ali naravoslovje, omogoča bolj uravnotežen življenjski slog.

Zato naj šport ne postane obveznost ali vir pritiska. Čeprav rednost in disciplina krepita vztrajnost, naj otrok še vedno čuti svobodo in radovednost. Tako bo ohranjal pozitivno naravnanost in lažje razvijal notranjo motivacijo za gibanje.

Vzdušje in odnos štejeta več kot uspehi

Otrok bo napredoval takrat, ko se bo v okolju počutil varno, spoštovano in sprejeto. Pomembno je, da se starši pred vključitvijo v športni klub pozanimajo o načinu dela, odnosu trenerjev in komunikaciji z otroki. Dobro vzdušje močno vpliva na otrokovo samozavest in motivacijo.

Ni vsak otrok rojen tekmovalec, prav tako pa ni vsak namenjen športnemu vrhu. Uspeh naj ne bo edini cilj. Poudarek naj bo na zdravju, gibanju in osebni rasti. S takim pristopom se izognemo pritiskom in povečamo verjetnost, da bo šport ostal del otrokovega življenja tudi v odrasli dobi.

The post Kako izbrati pravi šport za otroka? appeared first on Pobalinko.

Zato ni presenetljivo, da postane glasba nepogrešljiv del otrokovega odraščanja, pri čemer pa starši in vzgojitelji odigrajo ključno vlogo. Da bi svoj del »odigrali« še sami, pa potrebujejo ustrezna glasbila za svojo starost in zanimanje. Pomembno je, da določeno glasbilo otroka navdušuje in mu ga ne vsiljujemo.

Uvod v svet zvokov

Že od samega začetka se otroci odzivajo na zvoke okoli sebe. Tako kot jih pritegnejo svetle barve, jih glasba na nek način celo hipnotizira. Že v zgodnji dojenčkovi fazi lahko starši začnejo otroka uvajati v svet zvokov in melodij.

Nežni zvoki uspavanke ali preprosta glasbena igrača lahko pomagajo ustvariti prve pozitivne izkušnje z glasbo. V glasbeni trgovini Symphony so za najmlajše na voljo različni zvončki in druga glasbila za otroke, ki spodbujajo otrokov razvoj in kreativnost.

Razvoj motoričnih in umskih sposobnosti

Učenje igranja na glasbila prinaša številne koristi za otrokov razvoj. Otroci se med igranjem naučijo koordinacije med rokami, prsti in celo stopali, kar spodbuja razvoj fine motorike. Hkrati pa se razvija tudi groba motorika, saj se otroci med gibanjem in igranjem učijo o svojem telesu.

Učenje not in ritma spodbuja umske sposobnosti, kot so koncentracija, vztrajnost in kreativno razmišljanje. Takšno darilo bo otroku torej v veselje in mu bo koristilo pri njegovem razvoju. V nadaljevanju boste spoznali nekaj idej, kaj lahko malčku podarite za rojstni dan ali drugo priložnost.

Glasbila za najmlajše (0-3 leta)

V tej starostni skupini so primerna glasbila tista, ki spodbujajo osnovne čutne izkušnje. Barvite in preproste glasbene igrače, ropotuljice, bobni ter igra s prstki na klavirju so odličen način, kako najmlajšim otrokom omogočiti raziskovanje zvokov.

V glasbeni trgovini Symphony lahko najdete zelo zabavno oblikovan set treh shakerjev Coconut The Little Dragon, ki v obliki živalic še dodatno pritegne otrokovo pozornost. Shakerji so izdelani iz lesa in se imenujejo Coconut, Oskar ter Matilda.

Glasbila za predšolske otroke (3-6 let ali več)

V tej fazi otroci že razvijajo večjo koordinacijo in koncentracijo. Primerna glasbila zanje vključujejo ksilofone, preprosta tolkala, ukulele za otroke ter majhne klavirje. Igranje na teh glasbilih spodbuja nadaljnji razvoj glasbenega posluha in motoričnih veščin.

Starejši otroci pa so že sposobni prevzeti izzive bolj zapletenih glasbil. Kitare za otroke, flavte, bobni in klavirji so zagotovo odlična izbira. Učenje igranja teh glasbil jim omogoča izražanje čustev skozi glasbo, spodbuja timsko delo (npr. pri bobnih) ter razvija samodisciplino.

Nekaj zabavnih glasbil za otroke

Med bolj zabavna glasbila za otroke vsekakor sodi elektronski sintetizator, ki je oblikovan kot saksofon. Otrok nanj igra tako, da odpira in zapira usta na ustniku glasbila, medtem pa zvok spreminja s pritiskanjem prstov na zvočno površino.

Otroci naravnost obožujejo tolkala in v glasbeni trgovini teh zares ne manjka. Od najbolj preprostih, na katerih se otrok privaja na nove zvoke in ritem udarjanja, do nekoliko bolj zahtevnih, a vseeno zabavnih, ki nudijo že zares dobro glasbeno izkušnjo.

Omislite si lahko tudi otroško kitaro, ki je namenjena otrokom od 12. do 36. meseca starosti. Kitara je opremljena z Magic Touch tehnologijo ter izdelana iz lesenih elementov. Glasbilo združuje igro, učenje in glasbo na izjemen način.

Z gumbi, vrvicami in lesenimi površinami lahko otrok ustvari zvoke, podobne tistim električne kitare, akustične kitare, bas kitare in banja. To otroško brenkalo vključuje šest barvnih polj na dotik, vsako s svojim edinstvenim zvokom, kar omogoča otrokom, da se spoznavajo z različnimi zvočnimi odtenki. Poleg tega ga osvetljujejo večbarvne lučke, ki ne spodbujajo samo raziskovanje glasbe, temveč tudi pomagajo pri prepoznavanju in učenju barv.

The post Glasbilo kot darilo za otroka appeared first on Pobalinko.

Poganjalci so običajno izdelani iz lahkih materialov, kot so les, kovina in plastika, in so brez pedal. Otroci jih lahko potiskajo s svojimi nogami, da dosežejo določeno hitrost, pri tem pa krepijo mišice in se učijo koordinacije. Obstajajo različni modeli otroških poganjalcev, različnih barv, velikosti in oblik.

Bogata ponudba otroških poganjalcev: https://www.extremevital.com/sl/kolesa/otroski-poganjalci-c-1_758.html

1. Izberite ustrezno velikost poganjalca

Veliko staršev podleže skušnjavi, da bi nekaj prihranili in kupijo prevelik poganjalec. To je seveda ena večjih napak, saj je poganjalec namenjen otroku prav za to, da z nogami seže do tal in se brezskrbno odriva od njih. Velikost poganjalca se v osnovi določa glede na starost, v resnici pa so si otroci precej različni ne glede na starost.

Bolje bo, da otroka vzamete v trgovino s poganjalci in skupaj preizkusita različne modele. Ustrezna velikost se, tako kot pri kolesu, meri z razkorakom. Pomembna je razdalja od mednožja do tal v fazi razkoraka, ki je naraven položaj otroka na kolesu ali poganjalcu.

2. Material

Otroški poganjalci so izdelani iz različnih materialov, zato je pomembno izbrati material, ki je trpežen in varen za otroka. Najboljša izbira je lesen poganjalec, saj je trpežen in stabilen, hkrati pa ponuja naravno teksturo, ki spodbuja otrokovo senzorično izkušnjo.

Na drugi strani so leseni poganjalci morda nekoliko težji, kar pride v poštev tudi v primeru, ko se otrok naveliča vožnje in mora poganjalca v roke navadno vzeti starš. Tudi nastavljivost lesenih poganjalcev je nekoliko omejena v primerjavi z drugimi materiali.

Kovinski poganjalci imajo navadno nastavljiv sedež po višini, aluminijasti so med temi najlažji, je pa kovina nekoliko bolj občutljiva na dež. Poznamo še kompozitne poganjalce, ki so izdelani iz umetne mase, so lahki in zelo trpežni, a nekoliko dražji.

3. Tudi teža je pomembna

Morda nekateri izbirajo kompromisne rešitve, ki imajo skupni imenovalec v ceni, a je treba misliti tudi na nekatere druge vidike. Teža je zagotovo faktor, ki močno vpliva na uporabo poganjalca. V prvi vrsti je težji poganjalec v večje breme otroku.

Ta se hitreje utrudi in naveliča igre z njim. V tem primeru mora nato eden od staršev prijeti poganjalca v roke in ga nositi s seboj, kar pa ni vedno najbolj prijetno opravilo, še posebej če je do doma ali avtomobila še kar nekaj minut hoje.

4. Zavore: DA ali NE?

Če na zavore sploh niste pomislili, potem povejmo, da nimajo vsi poganjalci zavor. Ker je hitrost zaradi načina vožnje dokaj zmerna in se otrok ustavi kadarkoli želi z nogami na tleh, pa se seveda lahko znajde tudi na kakšni klančini, kjer to ne bo tako enostavno.

V tem primeru je bolje, če ima na razpolago dodatno zavoro, s katero uravnava hitrost in se hkrati privaja na vožnjo s kolesom, ki je naslednji korak ob prehodu s poganjalca.

5. Oblika in materiali

Poleg materiala, iz katerega je izdelan okvir poganjalca, je treba gledati tudi na materiale ostalih delov poganjalca. Na tem mestu predvsem na sedež in kolesa. Slednja so lahko izdelana iz plastike, trde pene ali gume. Tudi sedež je lahko plastičen ali usnjen, pri čemer otrok na plastičnem ne bo najbolj zadovoljen.

Kolesa so izdelana iz različnih materialov, kjer pa je pomembno vedeti, na kakšni podlagi se bo otrok vozil. Če bo to tudi v stanovanju, potem si nikakor ne želite koles iz trde plastike, ki bodo uničevala vaša tla, hkrati pa ima otrok na takšnem poganjalcu tudi slab oprijem in hitreje zdrsne.

Za konec morda še en generalni nasvet. Po poganjalca se odpravite v specializirano trgovino, kjer imajo na voljo več različnih velikosti in modelov in vam lahko ponudijo praktično vse, kar trg ponuja. Hkrati vam bodo prodajalci znali ustrezno svetovati pri izbiri. Pripeljite otroka s seboj in naj tudi sam prispeva del k izbiri svojega novega najljubšega pripomočka.

The post 5 nasvetov za nakup otroškega poganjalca appeared first on Pobalinko.

Pri nakupu otroškega kolesa morate med drugim vedeti, za kakšen namen bo kolo uporabljeno, kakšna bi morala biti njegova velikost, iz katerega materiala naj bo. V nadaljevanju vam podajamo nekaj koristnih nasvetov o tem, kaj vse morate vedeti, preden otroku kupite novo kolo.

1. Izbira materiala in zasnova kolesa

Otroško kolo mora biti dovolj lahko, da ga otrok enostavno dvigne in z njim preprosto upravlja. Okvir kolesa iz aluminija je v primerjavi z jeklenim lažji. Če se že sami kot odrasla oseba trudite dvigniti kolo za malčka, pomislite, kako težko ga bo obvladal on. Vsekakor material okvirja kolesa ni edini ključni parameter pri izbiri. Pomemben je tudi dizajn oziroma zasnova.

Nizek prestopni okvir otroku zagotavlja preprosto vstopanje in sestopanje s kolesa. To je zlasti pomembno za mlajše in manjše otroke, ki se šele privajajo na vožnjo s kolesom, pa tudi za starejše, ki so nekoliko manj samozavestni.

2. Izbira ustrezne vrste otroškega kolesa

Pri izbiri kolesa za starejšega otroka je potrebno razmisliti o ustrezni vrsti. Če bo otrok večino časa kolesaril po cesti, mu kupite cestno kolo in ne gorskega. Slednji pride v poštev, če se večji del želi prevažati po zahtevnejših terenih, na primer po blatnih poteh in gozdnih stezah, ali če bo želel svoje spretnosti pokazati na stezi za BMX.

Morda pa bo otrokova vožnja predstavljala mešanico najrazličnejših vrst kolesarjenja. V tem primeru so na voljo hibridna kolesa, ki so namenjena tako vožnji po urejenih poteh kot po brezpotjih.

3. Otroško kolo naj bo trpežno

Otroci kaj hitro kolo vržejo na tla, ne da bi pri tem pazili, kam in kako pade. Tako lahko že kmalu po nakupu pride do poškodbe ali okvare kolesa. Ravno zato je še toliko pomembneje, da je kolo dovolj trdno oziroma trpežno. A to ne pomeni, da je težko – pomeni, da je kakovostno izdelano. Če jeklo kolesa ni zaščiteno, bodo okvirji, sedežne opore, matice in vijaki slej ko prej pričeli rjaveti. Nekoliko drugače bo, če bo kolo izdelano iz aluminija.

4. Bodite pozorni na prestave in prestavne ročice

Najmanjša kolesa za otroke ne potrebujejo prestav. Te namreč samo zmedejo mladega kolesarja, obenem pa povečajo težo kolesa. Zobnikom se je pametno izogniti, dokler prevozno sredstvo ne doseže velikosti kolesa 20”, a tudi v tem primeru niso nujno potrebni.

Ko bo otrok nekoliko odrastel in se usedel na gorsko kolo s 26-paličmimi kolesi, pa bo potrebno razmisliti o ustreznem prestavnem razmerju, da bo poganjanje pedal prijetnejše in lažje. Pri nakupu kolesa je pomembno, da otrok zavore preizkusi. Pri tem se prepričajte, ali jih sploh lahko doseže ter da z njimi zmore brez težav upravljati. Tudi navajanje na prestave zahteva določen čas.

5. Ščitnik verige in blatnik sta vedno dobrodošla

Na otroškem kolesu sta zelo dobrodošla tako ščitnik verige kot blatnik. Ščitnik za verigo bo dobro zaščitil majhne rokice in nogice pred verigo. Otroka tako zaščiti pred morebitnimi poškodbami in zmanjšuje možnost uničenja oblačil.

Blatnik pa bo otroka zaščitil pred brizganjem blata, vode ali drobirja, ki jih mečeta zadnje in prednje kolo pri vožnji po mokrih in blatnih terenih. Takšen dodatek prav tako poskrbi za dobro zaščito kolesa pred udarci.

6. Kupite tudi čelado in preostalo kolesarsko opremo

Kolesarska čelada glavo otroka ščiti pri morebitnih trkih in padcih. Otroška čelada mora biti v prvi vrsti ustrezno velika. Na voljo so takšne, ki imajo na zadnjem delu poseben sistem za uravnavanje velikosti glede na velikost glave otroka. Pomembno je tudi, da ima čelada na notranji strani priložene blazinice. Te poskrbijo, da čelada ne tišči in je udobna za nošenje.

Otrok naj na kolo sede tudi primerno oblečen. Poskrbite, da bodo oblačila dovolj udobna. Če se bo s kolesom naokoli prevažal v zimskem času ali hladnejših dneh, otroku ne pozabite nadeti še par zimskih kolesarskih rokavic. Za večjo vidljivost pa naj poskrbijo kolesarske luči, zelo dobrodošel je tudi odsevni jopič.

The post Kaj morate vedeti pred nakupom otroškega kolesa? appeared first on Pobalinko.

V nadaljevanju navajamo deset najpogostejših otroških bolezni – njihove znake, kako ukrepati in kdaj obiskati zdravnika.

1. Prehlad

Prehlad velja za najpogostejšo virusno okužbo gornjih dihal – nosu, obnosne votline, žrela. Pojavlja se v jesensko-zimskem času, največ obolenj je od decembra do februarja. Za prehladna obolenja so otroci še toliko bolj občutljivi, saj njihov imunski sistem še ni povsem zgrajen.

Simptomi za virusne okužbe se pojavijo nekje v treh dneh po okužbi – vodni izcedek, zamašen nos, kihanje, kašelj, lahko po pojavi tudi povišana temperatura. Večina okužb k sreči mine brez večjih zapletov. Večjo pozornost je kljub temu treba nameniti dojenčkom. Če zaradi prizadetosti spodnjih dihal pride do bronhitisa, je treba nujno poiskati zdravniško pomoč.

2. Vnetje ušesa

Vnetje srednjega ušesa je zlasti pri mlajših otrocih pogosto. Akutna oblika vnetja praviloma poteka brez večjih zapletov in mine v nekaj dneh. Okužba kljub temu zahteva obisk pri zdravniku, ker se lahko razširi in povzroči hujše zaplete. Pomembno jo je pravočasno odkriti ter prepoznati in pravilno ukrepati.

Za zdravljenje se uporabljajo antibiotiki, ki jih je treba začeti jemati takoj, in sicer v odmerku in časovnih presledkih, ki jih predpiše zdravnik. Če se vnetje ne zdravi, lahko pride celo do trajne okvare sluha.

3. Gripa

V primerjavi s prehladom je gripa resnejša bolezen. Pojavi se iznenada, pri otroku jo prepoznamo po tem, da dobi visoko vročino, je neješč in brezvoljen. Povzroča jo virus influence. Prenaša se kapljično, na različne načine, na primer z direktnim stikom z rokovanjem in poljubljanjem.

Otroci k sreči gripo zlahka prebolijo. Simptomi trajajo približno teden dni, okrevanje poteka še teden ali dva. Večinoma jo malčki lahko prebolijo brez obiska zdravnika, saj za gripo ni posebnih zdravil.

4. Bronhitis

Bronhitis navadno prizadene otroke, mlajše od dveh let. Povzročajo ga virusi, ki se lahko širijo od osebe do osebe. Živijo v kapljicah, ki gredo v zrak, kadar bolnik kiha ali kašlja. Okužba se praviloma prične s prehladnimi znaki – prehlajen nos, kašelj, povišana telesna temperatura, zmanjšan apetit.

Če bronhitis napreduje, se lahko pojavijo še druge težave, na primer oteženo ter hitro dihanje. Slednje se kaže s povišano frekvenco dihanja v spanju.

5. RSV

RSV je kratica, ki pomeni respiratorni sincicijski virus. Je precej pogost povzročitelj okužb dihal pri otrocih v zgodnjem otroštvu. V prvem letu življenja se z njim okuži približno dve tretjini dojenčkov, do konca svojega drugega leta pa skorajda vsak otrok. Pri otrocih, ki so prezgodaj rojeni, ki imajo hujšo prirojeno kronično bolezen pljuč, je nevarnost, da se razvije težja oblika RSV, toliko večja.

Omenjena okužba se najpogosteje pojavlja od jeseni do pomladi. Simptomi so slabo počutje, izcedek iz nosu, zmerno povišana temperatura. Bolezen praviloma mine sama po sebi, protivirusnega zdravila ni na voljo.

6. Bolezen rok, nog in ust

Bolezen rok, nog in ust ali šesta otroška bolezen velja za zelo nalezljivo virusno obolenje. Prenaša se neposredno z osebe na osebo ali posredno preko predmeta. Najbolj dovzetni za okužbo so dojenčki in otroci, ki obiskujejo vrtec. Navadno bolezen traja od 3 do 5 dni, najdlje pa 10 dni. Čeprav se pojavlja skozi vse leto, je najpogostejša jeseni ter proti koncu leta.

Prva simptoma sta vročina ter bolečina v žrelu. Pri otroku se lahko poleg omenjenega zaznajo še slabše počutje, oslabelost v mišicah in utrujenost. V času bolezni otrok potrebuje predvsem počitek ter pitje zadostne količine vode ali nesladkanega čaja. Po potrebi se otroku ponudi tudi sirup za zmanjševanje telesne temperature.

7. Konjunktivitis

Konjunktivitis ali vnetje oči je pogosta težava otrok, najpogosteje v predšolskem obdobju, zlasti pri otrocih, ki obiskujejo vrtec. Navadno se pojavijo pordelo oko, gnojni izcedek in solzenje.

Akutni konjunktivitis je najpogosteje bakterijski, virusni ali alergijski. Seveda obstajajo še drugi razlogi za vnetje, ki so redkejši. Za bakterijskega je na primer značilen nenaden pričetek težav, bolečina je le minimalna, oko pa redko srbi.

8. Gastroenteritis

Gastroenteritis ali trebušna gripa je pogosta bolezen majhnih otrok, ki navadno poteka brez zapletov. Gre za vnetje prebavnega trakta – sluznice želodca in črevesja. Slednje običajno povzroča drisko, prisotni so še drugi znaki: bruhanje, vročina, slabost, bolečine v trebuhu. Bolezen lahko traja različno dolgo, večinoma pa izzveni že v nekaj dneh.

9. Sinusitis

Sinusitis ali vnetje sinusov lahko povzročajo bakterije ali virusi. Če otrok ne razvije dovolj učinkovitega obrambnega mehanizma, se vnetje razširi na sinuse. V primeru vnetja sinusov je otrok bled, ima povišano telesno temperaturo, zatečen obraz, predvsem nos in veke.

Navadno se terapija izvaja s pomočjo oralnega uživanja antibiotikov. V resnejših primerih je otrok hospitaliziran.

10. Vnetje grla

Vnetje grla je značilno zlasti za hladnejši del leta. Otroško grlo je tedaj bolj izpostavljeno hladnemu zraku, v toplih prostorih pa se virusi ter bakterije lažje razvijajo. Sluznico otroka dodatno osuši še suh zrak, zato se grlo vname še hitreje.

V tem primeru otroku lahko pomagate na preprost in naraven način. Na trgu so na voljo najrazličnejša pršila za grlo, ki lajšajo boleče in vneto grlo ter oteženo požiranje, obenem pa pomirjajo žrelno vnetje in izbruhe aft.

The post 10 najpogostejših otroških bolezni appeared first on Pobalinko.

In čeprav nas je v primerjavi z drugimi narodi številčno relativno malo, imamo nekaj izjemno uspešnih glasbenikov. Glasbena šola je pri nas del osnovnošolskega izobraževanja, medtem ko je za druge države večinoma značilno, da so za pridobivanje osnovnega znanja inštrumenta odgovorni zlasti starši. Na tem področju pridobivanja znanja smo torej v prednosti in ravno zato je večja verjetnost, da bomo izkusili koristi, ki nam jih ponuja obiskovanje glasbene šole.

1. Boljše jezikovne zmogljivosti

Če želite, da ima vaš malček večji besedni zaklad ter dobre spodobnosti bralnega razumevanja, ga vpišite v glasbeno šolo. Dokazano je, da sta predela možganov za nadziranje glasbene sposobnosti in za razumevanje jezika povezana precej bolj, kot si morda mislimo.

Glasbena vzgoja od otroka zahteva, da prepozna in ponovi višino, ton ter izgovorjavo besed. Še posebej pri mlajših otrocih glasba neposredno zelo koristi pri učenju besed ter njihove pravilne izgovorjave.

2. Boljši spomin

Glasbena vzgoja zahteva visoko stopnjo pomnjenja. Učenec mora znati brati glasbeni zapis, igrati note na svoj inštrument ali si priklicati besedilo. Takšni procesi koristijo celotnemu spominskemu centru v možganih. Glasba se zlahka shrani v naš spomin. Pomislite samo na to, kako se vam kdaj kakšna pesem vtisne v spomin. Tako lahko tudi otroku pomagamo, da si ravno s pomočjo glasbe zapomni težje zapomljive reči.

3. Okrepitev koordinacije rok in oči

Že dolgo vemo, da igranje na inštrument izboljšuje spretnost in koordinacijo oči ter rok. Ko nekdo igra na inštrument, mora s pravilnimi gibi rok ustvarjati ustrezen zvok, in to ne glede na to, ali udarja po tipkah, zapira ventile ali uporablja kakšno drugo napravo za ustvarjanje zvoka. Obenem mora glasbenik znati brati notni zapis in ves čas slediti dirigentu.

Razvoj motoričnih spretnosti, ki jih omogoča igranje inštrumenta, je ponovno zelo pomemben pri mlajših otrocih. Zanje je lahko koristno že samo osnovno udarjanje na triangel.

4. Močne učne navade

Otroci so iz leta v leto izpostavljeni vse strožjim in zahtevnejšim učnim programom. Za uspeh je ključnega pomena tudi količina časa, ki ga porabijo za pregledovanje, učenje in ponavljanje snovi. Slednje zahteva ne samo trdo šolsko, temveč tudi domače delo.

Če otrok obiskuje glasbeno šolo, se močnih učnih navad v veliki meri nauči tam. Takšne vrste navad se vedno prenašajo še na druga področja življenja, torej tudi na redno šolsko izobraževanje.

5. Povezovanje in druženje

Ko otrok določeno vrsto glasbila dovolj dobro obvlada, je čas, da se poveže z drugimi mladimi glasbeniki. Ob tem se uči koordinacije z drugimi ter se povezuje z istomislečimi.

Kaj je lahko lepšega kot druženje ob glasbi? Če malčki s svojim igranjem razveseljujejo tudi druge poslušalce, pa seveda še toliko bolje!

The post Zakaj je dobro, da otrok obiskuje glasbeno šolo? appeared first on Pobalinko.

Vsekakor je treba otroka naučiti, kako se obnašati do psa in biti ves čas pozoren na dogajanje. Sploh majhnim otrokom je težko dopovedati, da se psa ne vleče za rep ali cuka za dlako. Sčasoma bosta sicer postala najboljša prijatelja, a do takrat je vloga staršev pri tem še kako pomembna.

Tudi psa je potrebno pripraviti

Kadar je pes že del družine in otrok šele pride vanjo, je potrebno na to pripraviti tudi svojega ljubljenčka. Se sprašujete, kako? Pomislite, kaj se bo za psa spremenilo po prihodu dojenčka. Prvikrat bo morda slišal dojenčkov jok, na kar ga lahko pripravite že prej, in sicer s predvajanjem posnetkov, na katerih majhni otroci zajočejo.

Preden se kuža in otrok srečata v živo, je priporočljivo psa navaditi na vonj dojenčka. Psi imajo izrazito dobro razvit voh, zato bo dovolj, če mu pred smrček prinesete otrokovo odejo ali kos oblačila. Pes je bil prej »edini« in vse igrače so bile njegove. Potrebno ga bo navaditi na to, da so nekatere nove igrače otrokove in da ne sme segati po njih.

Ne prelagajte odgovornosti

Če je otrok že večji in ste kupili psa, da bi bil popestritev vaše družine ter prinesel vanjo neko dodatno ljubezen in energijo, sprejmite odgovornost do te odločitve. Čeprav je bil štirinožec morda otrokova želja, pa ni realno pričakovati, da bo samo on skrbel zanj.

Siljenje v sprehajanje psa, čiščenje in hranjenje ne bo obrodilo sadov. Starši imajo še vedno dolžnost skrbeti tako za psa kot otroka in s pravo mero vzpodbude bo otrok sam želel več postoriti tudi na tem področju. Navadno postaneta najboljša prijatelja za igro, a do tega vodi določen proces vzgoje.

Varnost na prvem mestu

Otroka nikoli ne puščajte samega s psom, pa čeprav je ta prej mucek kot pes. Žival je še vedno žival in ima svoje naravne nagone. Določeno dejanje otroka bi lahko povzročilo nepredviden odziv živali, zato bodite vedno poleg ali pa poskrbite, da je pes v drugem prostoru.

Tudi otroka je potrebno poučiti, kako ravnati s psom. In ne le doma, pač pa tudi v primeru, ko se z njim sreča zunaj svojega doma. Denimo na sprehodu, ko mimo priteče neznan kuža. Takšnemu psu naj se otrok ne približuje in naj ga ne skuša priklicati ali pobožati.

Tudi pes potrebuje svoj mir

Odvisno od starosti otroka je lahko ta tudi nekoliko nadležen za psa. V določenem obdobju bo želel vsak trenutek za njim, ga božati, morda se igrati z njim in biti poleg. Tudi žival ima rada svoj mir, še posebej kadar se hrani. Otrok takrat ne sme biti v bližini ali proti psu celo segati z roko.

Pes naj ima zagotovljen svoj kotiček oziroma ležišče, kamor se lahko umakne, kadar si ne želi več družbe. Največkrat je tako, da se vsako agresivno vedenje psa obravnava kot težavo z njegove strani, čeprav je velikokrat situacija takšna, da bi predhodne znake morali prepoznati že starši in ustrezno ukrepati prej.

Pes je lahko otrokov terapevt

Otroci, ki se soočajo z vedenjskimi težavami ali pa se slabše socializirajo, lahko močno napredujejo, kadar živijo s psom. Z njim delijo tegobe, se igrajo, se počutijo lepo, ko ga božajo, in se z njim tudi pogovarjajo. Učenje manjših trikov in uspešno izvajanje otroku dviguje samozavest, ki pa je ključ do uspešne socializacije in integracije v skupino sovrstnikov.

The post Otrok in pes – kako poskrbeti za varnost? appeared first on Pobalinko.

Pomembno je, da se seznama ne sestavlja dan pred odhodom, ampak že vsaj en teden prej, saj je zagotovo potrebno kakšno reč še kupiti. Pa tudi doma morda ni vsega tistega, kar smo mislili, da je. V primeru, da na pot odhajate z dojenčkom, pa zagotovo ne sme manjkati popolnoma nič.

Priprava na potovanje

Za začetek je potrebno pomisliti na obliko prevoza, s katero boste potovali na končno destinacijo. Če je to družinski avtomobil, potem večjih težav ne bo. Pomembno pa je, da imate pomembnejše stvari na dosegu roke. Potovanje z avtobusom je že nekoliko bolj zapleteno. Prtljaga je večinoma nedostopna, otrok pa lahko kaj hitro zajoka in vznemirja vas ter preostale potnike. Obstaja tudi možnost, da mu bo slabo.

Imejte pri sebi najnujnejše kar v ročni prtljagi. Vsekakor pa dudo, vodo in najljubšo igračo. Še bolj zapleteno pa je morda pri vožnji z letalom, saj se to za razliko od avtobusa nikakor ne more ustaviti na katerem izmed počivališč. Pred potovanjem si vsekakor preberite kakšen forum ali članek na temo potovanja z otrokom v letalu.

Potrebščine za na pot

Za manjše otroke boste zagotovo potrebovali podlogo za previjanje, plenice, kremice in vse ostalo, kar potrebujete doma. Obenem pa je potrebno misliti še na kakšno dodatno pleničko ali senčnik, v kolikor bo med potjo v vozilo sijalo sonce. Če otrok pije iz kozarčka, si priskrbite potovalni set, ki zajema poseben pokrovček z dodatkom za lažje pitje.

V primeru potovanja z avtomobilom mora otrok sedeti v udobnem otroškem sedežu, ki je tudi varno pritrjen. V bližino zložite njegove najljubše igrače, da vam ne bo potrebno ves čas gledati nazaj in se z njim igrati. Lahko si pomagate tudi s tabličnim računalnikom, pritrjenim na sedež pred otrokom, na katerem mu zavrtite priljubljeno risanko.

Domača lekarna

Tudi odrasli seveda na dopust vzamemo kar nekaj reči iz arzenala domače lekarne. Vendarle pa so tiste iz otroškega nabora precej drugačne in ne gre pozabiti nanje, saj se nam lahko kaj hitro pripeti, da namesto uživanja na obali iščemo dežurno lekarno.

Vsekakor je dobro pri sebi imeti kakšen sirup za zbijanje povišane temperature, nekaj proti bolečinam, kašlju, različne čajčke in tudi toplomer ter obliže. Kaj hitro se namreč pripeti kakšna ranica, ki jo je potrebno pred obližem tudi očistiti. V ta namen bo najbolje s seboj imeti fiziološko raztopino, ki jo sicer iz vode in soli lahko pripravimo kar sami.

Poskrbite za zabavo, a tudi za zdravje

Če kaj, potem vašemu otroku na morju ne sme biti dolgčas. Že res, da se otroci na morju hitro spoznajo, še posebej tisti nekoliko starejši, in se jim precej dogaja. Pri mlajših pa je dobro imeti pri sebi njihove ljube igrače. Tako tiste za doma kot tiste za na plažo, s katerimi se otrok zamoti v času, ko ni v vodi.

Ker na soncu ni dobro biti predolgo, pa je potrebno dodati, da je pri otrocih to še bolj pomembno. Obvezno uporabljajte sončno kremo z visoko UV zaščito, otrok pa naj ima v vodi na glavi tudi čepico ali klobuček. Še najbolje takšnega z dodatkom, ki prekriva in ščiti tudi vrat. Seveda pa ne smete pozabiti na napihljiv obroč, rokavčke in napihljivo žogo, s katero se boste v vodi z malčkom zabavali.

Tako, zdaj pa poskrbite še zase in odklopite skrbi ter uživajte na dopustu.

The post Preden se z otrokom odpravite na morje appeared first on Pobalinko.